Delovni osnutek koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018 predvideva tudi vzpostavitev možnosti elektronskega glasovanja (e-volitve) do prvih naslednjih volitev na nacionalni ravni. V pričujočem prispevku predstavljamo internetne volitve kot orodje politične participacije na spletu.
[yop_poll id=”2″]
1. Uvod
V osnutku koalicijskega sporazuma je na strani 27, sklop 3.14. Politični sistem, točka 4, zapisana “Vzpostavitev možnosti elektronskega glasovanja (e-volitve). Celovita strokovna analiza in na njenih podlagah vzpostavljena morebitna možnost elektronskega glasovanja (e-volitve) do prvih naslednjih volitev na nacionalni ravni.” Vzpostavljanje e-volitev je mogoče razumeti v kontekstu stremljenja koalicije k “Spodbujanju politične participacije državljank in državljanov, še posebej mladih” (str. 26). V nadaljevanju predstavljamo internetne volitve kot orodje demokratične participacije in razloge, zakaj jih v Sloveniji še nimamo.
Uporabljen spletni vir:
2. Opredelitev elektronskih volitev
E-glasovanje (elektronsko glasovanje) je glasovanje s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (elektronskih medijev), kot so računalnik, telefon, televizija, elektronska glasovalna postaja (kiosk) ali zasloni na dotik.
E-glasovanje lahko poteka na daljavo ali od blizu. Od blizu pomeni, da poteka glasovanje s pomočjo elektronske glasovalne naprave na določeni lokaciji. Od daleč pa pomeni, da gre za glasovanje prek interneta z oddaljene lokacije (npr. od doma).
Na področju demokratičnega odločanja obstajata dve vrsti e-glasovanja in sicer elektronske volitve in elektronski referendumi. Pri e-volitvah gre za izbor političnih predstavnikov v okviru predstavniškega modela demokracije (predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve). Pri e-referendumu gre za odločanje v pomembnem javnem vprašanju nacionalnega ali lokalnega pomena v okviru neposredne demokracije. V obeh primerih lahko imamo e-glasovanje od daleč in od blizu. E-volitve na daljavo oz. internetne volitve (i-volitve) se izvajajo s pomočjo osebnega digitalnega potrdila ter prek posebne volilne strani ne glede na lokacijo volivca pod pogojem, da ima dostop do interneta.
Uporabljeni spletni viri:
– Competence Center for Electronic Voting and Participation
– Electronic voting (Wikipedia)
3. Argumenti za in proti internetnim volitvam
Najpogostejša argumenta za internetne volitve kot dopolnila papirnatim volitvam sta na primeru Estonije (prva država z uspešnimi i-volitvami) naslednja:
– večja participacija oz. višja volilna udeležba: na estonskih lokalnih volitvah leta 2009 se je za zaradi možnost internetnih volitev glasovanja udeležilo 2,6% volivcev, ki se drugače ne bi udeležili volitev. Nekatere raziskave tudi nakazujejo, da bi se verjetno povečala udeležba med mlajšimi volivci;
– prilagojenost sodobnemu načinu življenje v digitalni družbi: časovna in prostorska fleksibilnosti glasovanja v času volitev (npr. enostavnejše glasovanje iz tujine, ki je sedaj pogojeno z administrativnim postopkom obveščanja državne volilne komisije) ter hitrejše in natančnejše štetje oddanih glasov. V Estoniji je 31,3 % volilnih udeležencev, ki so se udeležili volitev v Evropski parlament 2014, izkoristilo možnost elektronskega glasovanja prek interneta.
Najpogostejše argumente proti internetnim volitvam je mogoče združiti v naslednji skupini:
– tehnološka zahtevnost in upravljanje tveganj, kot so zagotavljanje tajnosti, varnosti, veljavnosti in transparentnosti glasovanja;
– družbeni vidiki (nezaupanje v tehnologije glasovanja, neenak dostop do interneta, dodatni finančni stroški, volitve kot ritual druženja itd.).
V Sloveniji še nimamo narejene celovite raziskave javnega mnenja o elektronskih volitvah. Po podatkih raziskave Internet in slovenska država iz leta 2006 (projekt Raba interneta v Sloveniji) je 51 % anketiranih aktivnih (mesečnih) uporabnikov interneta v starosti 12 do 65 let menilo, da je zelo pomembno oz. pomembno, da država omogoči volitve s pomočjo interneta.
Uporabljeni spletni viri in dodatno branje:
– Benefits of voting technologies and modern election processes.
– Božič, Gorazd. 2014. So internet volitve varne? Zapis na spletnem dnevniku.
– Dolhar, Žiga. 2010. Tajnost in svoboda volitev v dobi informatizacije. Pravna praksa (46).
– Documents about Internet Voting (Estonia).
– Gaber, Slavko. 2008. E-demokracija in e-volitve. Teorija in praksa (45) 1–2: 147-163.
– Grad, Franci, Lukšič, Andrej in Zagorc, Saša. 2004. Ustavno-pravni in politološki vidiki uvajanja e-volitev v RS. Študija izvedljivosti, Center Vlade RS za informatiko.
– Jesenšek, Miha. 2007. Kakšne e-volitve bomo imeli v Sloveniji? Prispevek na konferenci.
– Kovačič, Matej. 2011. Elektronske volitve v Sloveniji. Predavanje.
– Lah, Pavla. 2007. Uporaba kriptografije v internetu: e-volitve. Strokovni prispevek.
– Lukšič, Andrej. 2007. O politiki e-volitev in e-referendumov v Sloveniji. Teorija in praksa (44) 1–2: 85-102.
– Potočnik, Brigita. 2011. E-volitve – Slovenija v primerjalni perspektivi. Magistrsko delo.
– Statistics about Internet Voting in Estonia.
– Vehovar, Vasja in Tina Zupanič. 2006. Internet in slovenska država. Raziskava Raba interneta v Sloveniji (RIS 2006 – Gospodinjstva #73). Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za družbene vede,Univerza v Ljubljani.
4. Poizkusi uvedbe e-volitev v Sloveniji
Prva zakonodajna pobuda za uvedbo e-volitev na državni ravni se je pojavila leta 2003 v okviru vladnega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor. Predlog v Državnem zboru ni dobil podpore. Istega leta je Vlada RS ustanovila Projektni svet projekta elektronske volitve, ki je leta 2004 predstavil Študijo o izvedljivosti e-volitev s predlogi implementacije. Leta 2007 je Vlada RS imenovala delovno skupino za izvedbo e-volitev ter pripravila in v okviru interdisciplinarne strokovne razprave o uvajanju elektronskega glasovanja v Sloveniji na Fakulteti za družbene vede predstavila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor, ki bi uredil zakonsko podlago za uvedbo e-volitev. Predlog zaradi pomanjkanja politične podpore kasneje ni bil vložen v parlamentarno proceduro. Decembra 2008 je Vlada RS ponovno oblikovala delovno skupino za spremembo zakona o volitvah, ki bi preučila tudi možnosti za uvedbo e-volitev. V politični razpravi, ki je sledila leta 2009, se je pokazalo, da še vedno ni politične volje za spremembo zakonodaje, ki bi vodila k e-volitvam. Novo pobudo za uvedbo e-volitev je predstavilo Ministrstvo za notranje zadeve leta 2013, ki pa v javnosti prav tako ni dobila širše podpore in je bila zaradi nastopa vladne krize umaknjena. Vzpostavitev možnosti za e-volitve se je zopet pojavila leta 2014 v delovnem osnutku koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018.
Možnost za elektronsko glasovanje na voliščih je odprla novela Zakona o volitvah v Državni zbor iz julija 2006, ki je v 79.a členu določila, da lahko okrajna volilna komisija določi eno volišče, ki je dostopno invalidom, in na tem volišču omogoči glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami in glasovalnimi stroji. Glasovalni stroji so bili prvič uporabljeni oktobra 2006 na lokalnih volitvah.
Uporabljeni spletni viri:
– Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor. Državni zbor, 2003.
– Študija o izvedljivosti e-volitev s predlogi implementacije. Ministrstvo za informacijsko družbo, 2004.
– Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor. Ministrstvo za javno upravo, 2007.
– Interdisciplinarna strokovna razprava o uvajanju elektronskega glasovanja v Sloveniji. E-participacija.si, 19. oktober 2007.
– Volilni sistem čakajo spremembe: Kmalu elektronske volitve? RTVSLO.si, 16. januar 2009.
– E-volitve v RS: “s klikom do poslanca”. Ministrstvo za notranje zadeve, 19. junij 2013.
5. Novejše razprave o e-volitvah v slovenskih medijih
Izbrana medijska poročanja se nanašajo na zadnjo pobudo Ministrstva za notranje zadeve za uvedbo e-volitev leta 2013 in na različna razmišljanja o internetnih volitvah v kontekstu predčasnih parlamentarnih volitev 2014.
– Volitve iz minulega stoletja. Nedelo, 22. junij 2014.
– Tudi e-volitve niso nujno recept za višjo volilno udeležbo. Dnevnik.si, 15. junij 2014.
– Vprašanje e-volitev je politično, ne tehnično. Times.si, 11. junij 2014.
– Volitve prek interneta: Demokracija v žaklju. Dnevnik.si, 7. junij 2014.
– e-Volitve: Med modno muho in mrkom demokracije. Delo.si, 1. julij 2013.
– Nov poskus uvedbe glasovanja prek interneta. Smo tokrat pripravljeni? Mladina, 28. junij 2013.
– “Napočil je čas za elektronske volitve”. RTVSLO.si, 19. junij 2013.
– E-volitve le še vprašanje časa? Večer.com, 14. marec 2013.
mag. Simon Delakorda
Inštitut za elektronsko participacijo (INePA)
Prispevek je napisan v okviru projekta Z e-participacijo do vključujoče Evrope, ki je sofinanciran s strani Urada Vlade RS za komuniciranje www.evropa.gov.si in ne predstavlja uradnih stališč Vlade Republike Slovenije.
“Celovita strokovna analiza in na njenih podlagah vzpostavljena morebitna možnost elektronskega glasovanja (e-volitve)” je ostala zapisana med ukrepi (sklop Politični sistem in človekove pravice na str. 33) tudi v parafiranem besedilu koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018 .
Vir: http://www.delo.si/assets/media/other/20140903//Koalicijski%20sporazum%20parafiran.pdf