Evropska raziskava “Udeležba mladih v demokratičnem življenju” je pokazala, da mladi ljudje niso nezainteresirani oz. apatični za demokratično participacijo v fizičnem prostoru ali prek interneta temveč imajo občutek, da jih politični sistem ne posluša niti se ne v zadostni meri prilagaja njihovim upanjem in potrebam. Slednje pa se v veliki meri nanašajo na socialno varnost in zaposlovanje.
1. Uvod
2. Udeležba mladih s pomočjo interneta in družbenih omrežij
3. Digitalni razkorak in pomanjkanje digitalnih veščin med mladimi
4. Družbena omrežja so pomembna, vendar ne nadomeščajo fizične interakcije
5. Volilne kampanje na družbenih omrežjih in udeležba na (e-)volitvah
6. Socialna vključenost mladih in demokratična participacija
1. Uvod
Raziskava “Udeležba mladih v demokratičnem življenju” (Youth Participation in Democratic Life), ki je v letu 2012 potekala na vzorcu 7201 mladih s starosti med 15 in 30 let v Avstriji, Finski, Franciji, Madžarski, Poljski, Španiji in v Združenem kraljestvu kaže, da mladi niso odtujeni v odnosu do političnih vsebin in vprašanj, ampak so nezadovoljni z obstoječim načinom delovanja politike in politikov. Mladi ljudje hočejo sodelovati v politiki, a hkrati pričakujejo, da se bo le-ta spremenila. Najbolj pogoste oblike politične aktivnosti mladih predstavlja podpisovanje peticij, objavljanje komentarjev in stališč na spletu ter udeležba na javnih protestih. V nadaljevanju so predstavljeni izbrani vidiki raziskave in praktični primeri na področju krepitve udeležbe mladih v demokratičnemu življenju prek interneta ter s tem povezani izzivi.
Vir raziskave: LSE. 2013. Youth Participation in Democratic Life. London: LSE Enterprise Limited. Dostopno prek http://eacea.ec.europa.eu/youth/tools/documents/lse_study_on_youth_participation_2013.pdf (26. september 2014).
2. Udeležba mladih s pomočjo interneta in družbenih omrežij
Interneta orodja in družbeni mediji lahko spodbujajo in okrepijo udeležbo mladih ljudi v demokratičnih postopkih kot so posvetovanja in politične razprave. Pri tem je pomembno, da omogočajo dialoško obliko interakcije, ki temelji na dvosmernih ali celo več smernih vzorcih komunikacije. Uporaba spletnih orodij za spodbujanje udeležbe mladih v političnem procesu ima tudi pozitivne posledice za odgovorne oblikovalcev politik. Takšna orodja morajo imeti jasno opredeljen namen, pričakovan prispevek mladih in zagotovilo, da bodo njihova udeležba imela dejanski učinek. Ob tem se je potrebni zavedati, da orodja elektronske participacije sama po sebi niso dovolj, če ne prispevajo k oblikovanju občutka skupnosti in sodelovanja.
Primer 1: Škotski projekt Highland Youth Voice (2001-2008) je bil namenjen delu z mladimi pri vzpostavitvi e-demokratične spletne strani za delovanje mladinskega parlamenta. Dostopno prek http://itc.napier.ac.uk/ITC/ProjectInfo.asp?ID=9 (27. september 2014).
3. Digitalni razkorak in pomanjkanje digitalnih veščin med mladimi
Digitalni razkorak je še vedno prisoten pri izključenih skupinah mladih iz depriviligiranih okolij v Evropi, ki ne obiskujejo šole ali nadaljnjega izobraževanja. Dostop do interneta in družbenih omrežij predstavlja manjši problem za mlade ljudi, ki se izobražujejo ali usposabljajo. Poleg dostopa, ostaja problem mladih z nižjo izobrazbo tudi stopnja digitalnih veščin. Posebej pogost je problem varovanja zasebnosti na spletu, ki ga večina mladih ljudi v Evropi ne obvlada. V povezavi z njim se pojavljajo naslednje nevarnost in tveganja pri uporabi družbenih omrežij: krepitev obstoječih mnenj, spletno nadlegovanje, pornografija, nezmožnost ugotavljanja identitete drugih in kontaktiranje s strani tujcev.
Primer 2: Evropski projekt HUWY (2009-2011) je bil namenjen podpori mladim ljudem pri vplivanju na politike v povezavi z zasebnostjo in varnostjo na internetu. Dostopno prek http://www.webarchive.org.uk/wayback/archive/20120731094609/http://huwy.eu/uk/ (27. september 2014).
4. Družbena omrežja so pomembna, vendar ne nadomeščajo fizične interakcije
Facebook in družbena omrežja so pomembna orodja povezovanja, vendar ne nadomeščajo fizične interakcije, vključevanja ali tradicionalnih medijev. Novi mediji in družbena omrežja so lahko zelo koristna dodatna orodja za mreženje in informiranje mladih z vidika individualnega iskanja informacij, preverjanja novic, internetnega komuniciranja med organizacijami in člani, posredovanja političnih sporočil in podpisovanja peticij ali kontaktiranja politikov in občinskih uradnikov. Raziskava zaključuje, da mladi še vedno dojemajo klasične oblike participacije kot pomembne zato, ker je njihova politična izkušnja močneje vezana na participacijo v “živo” kot so glasovanje na volitvah ali protestiranje kot pa na virtualno udeležbo na forumih.
Primer 3: Evropski projekt OURSPACE (2010-2014) je namenjen spodbujanju razprav o vsakdanjih vprašanjih med mladimi in člani evropskega ter nacionalnih parlamentov s pomočjo družbenih omrežij in aplikacij spleta 2.0. Dostopno prek http://www.ep-ourspace.eu/ (27. september 2014).
5. Volilne kampanje na družbenih omrežjih in udeležba na (e-)volitvah
Mladi pričakujejo, da bodo politiki aktivno uporabljali družbena omrežja v volilnih kampanjah in dopuščajo možnost e-volitev prek interneta, vendar pa opozarjajo, da lahko pomanjkljiva implementacija prinese negativne učinke na volilno udeležbo mladih. Družbena omrežja bi morala biti uporabljena kot dopolnilo in ne kot nadomestilo za informiranje mladih o načrtovanih spremembah na področju politik. Institucionalni in politični akterji bi se morali tudi zavedati, da lahko pomanjkljiva raba družbenih omrežij pri nagovarjanju mladih prinese nasprotujoče si rezultate. Večina mladih ljudi pričakuje aktivnejšo vlogo politikov na družbenih omrežjih, ki pa zaradi napačnega pristopa pogosto rezultira v negativnejši percepciji politikov in povečanemu občutku razkoraka med političnimi elitami in mladimi. Podobno velja za e-volitve prek interneta, ki jih je prav tako potrebno razumeti kot dopolnilo obstoječemu sistemu papirnate oddaje glasu. Vztrajanje izključno na elektronski oddaji glasu lahko zmanjša udeležbo mladih in okrepi negativen odnos do glasovanja / volitev ter vzpostavlja občutek, da je pomen državljanov v politiki zmanjšan zaradi individualizacije volilne odločitve. Volitve prek interneta lahko olajšajo oddajo glasu, vendar pa v psihološkem smislu za mlade nimajo enakega simbolnega pomena kot udeležba na volišču in ne prinaša občutenja volilnega vzdušja. Mladi povezujejo ritual osebne oddaje glasu na volišču z bistvom demokracije, ki je med mladimi zelo cenjena vrednota, zato bi ga morali v Evropi ohraniti. Rezultati raziskave zaključujejo, da so mladi v veliki meri naklonjeni širši uporabi (spletnih) aplikacij za volilni nasvet.
Primer 4: Spletna aplikacija za volilni nasvet EU in jaz na evropskih volitvah 2014. Dostopno prek http://euandi.eu/showHome.html?countryId=25&lang=si (27. september 2014).
6. Socialna vključenost mladih in demokratična participacija
Izključenost z vidika nezaposlenosti, nizke izobrazbe, pomanjkanja primerne usposobljenosti in tveganja revščine so neposredno povezane z udeležbo v demokratičnem življenju. Za mlade ljudi iz ranljivih skupin v Evropi se je tveganje izključenosti iz demokratičnega življenja povečalo v zadnjih petih letih zaradi z kriznih varčevalnimi ukrepov nacionalni vlad. Revni mladi v pogosteje soočajo z ovirami pri prostovoljskih aktivnosti, podpisovanju spletnih peticij, aktivnostih v političnih strankah, udeležbi na volitvah in sodelovanju v civilno-družbenih akcijah. Pod drugi strani je vse bolj pogosto izkoriščanje proste delovne sile visoko izobraženih mladih ljudi s strani organizacij, podjetij in industrije v obliki premalo plačanega dela in nezavarovanih ali brezplačnih „usposabljanj“ ter praks, ki spodkopavajo vero v demokratično enakost in delavsko zakonodajo, ki dopušča slabše plačilo za delo mladih ter jim tako sporoča, da družba ne ceni njihove udeležbe na delovnem mestu, v družbi in v demokratičnemu življenju. Prav tako se dogaja, da so mladi ljudje, ki se ne strinjajo z odločitvami vlade ali oblasti v mestih, šolah, na fakulteta in na podeželju, vse pogosteje ignorirani ali celo kaznovani. Navkljub ustavnim zagotovilom o svobodi izražanja političnih mnenj v večini evropskih demokracij, veliko mladih ljudi, ki sodelujejo v kreativnih protestih proti oblastem, niso obravnavani kot enakovredni udeleženci v demokratičnem življenju v njihovi državi.
Primer 5: Gibanje “Demokracija Zdaj” (Democracia Real Ya), ki se je razvilo o množičnih protestov mladih v Španiji proti brezposelnosti in varčevalnim ukrepom. Dostopno prek http://international.democraciarealya.es/ (27. september 2014).
mag. Simon Delakorda
Inštitut za elektronsko participacijo (INePA)
Prilagojen prevod raziskave “Youth Participation in Democratic Life” in izbor primerov sta bila narejena v okviru projekta Z e-participacijo do vključujoče Evrope, ki je sofinanciran s strani Urada Vlade RS za komuniciranje www.evropa.gov.si in ne predstavljata uradnih stališč Vlade Republike Slovenije.