Ljubljana, Maribor, Koper, Velenje, 15. november 2021 – Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) pozdravlja prizadevanja Evropske komisije po spremljanju digitalnega gospodarstva in družbe v državah članicah EU. Najnovejše poročilo o indeksu Digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) kaže, da je Slovenija v letu 2021 naredila napredek, vendar pa ostaja po novi metodologiji indeksa na enakem, 13. mestu, kot leta 2016.
Pregled posameznih dimenzij spremenjenega indeksa kaže, da država Slovenija ohranja položaj nekoliko nad povprečjem EU zaradi naložb države v digitalno preobrazbo gospodarstva, pokritost z internetom, večjo uporabo e-uprave in odprte podatke.
Mreža NVO-VID ponovno opozarja, da država Slovenija le s koncentracijo naložb v gospodarska in tehnološka področja digitalne preobrazbe ne bo dosegla razvojnega cilja države glede na indeks DESI. Slovenija mora bistveno povečati naložbe v družbene segmente digitalne preobrazbe na državni in lokalni ravni, kot so: splošna vključenost prebivalstva v digitalno družbo, digitalne kompetence za kakovostno življenje ter dostopne, prilagojene in zaupanja vredne digitalne storitve.
Država Slovenija ima priložnost, da zaostanek za najbolj razvitimi digitalnimi družbami v EU naslovi z ustreznimi naložbenimi prioritetami operativnega programa Evropske kohezijske politike 2021-2027.
Spremembe v metodologiji indeksa DESI
Evropska komisija je spremenila metodologijo merjenja indeksa DESI, ki po novem sledi obstoječim političnim prioritetam digitalne preobrazbe EU glede na cilje Sklada za okrevanje in odpornost ter Digitalni kompas za digitalno desetletje EU. Sestavljeni indeks DESI za leto 2021 ne vključuje več dimenzije »Uporaba internetnih storitev«1, po kateri se je Slovenija v lanskoletnem merjenju uvrstila na 22. mesto med članicami EU. Nova metodologija ni primerljiva s prejšnjo, zato je Evropska komisija upoštevala spremembe v preračunu vrednosti indeksa za pretekla leta. Pretekle uvrstitve Slovenije na indeksu DESI so po novi metodologiji 13. mesto v letih 2016, 2017 in 2019 ter 14. mesto v letih 2020 in 2018. Metodološka sprememba je Slovenijo približala cilju Strategije države Slovenije 2030, ki je za cilj postavila 9. mesto med državami članicami EU. Po metodološko starejši različici indeksa DESI je Slovenija v letih 2016, 2017, 2019 in 2020 zasedala 16. mesto, leta 2018 pa je zasedala 15. mesto.
(1) Slovenija je v letu 2020 posebej izrazito zaostajala na področju e-bančništva, spletnih nakupovanj, video klicev, videa na zahtevo, udeležbe na spletnih tečaji itd.
Prednost naložb v digitalizacijo gospodarstva in IKT infrastrukturo
Dosedanja, nekoliko nadpovprečna, uvrstitev Slovenije na indeksu DESI je predvsem rezultat naložb države v digitalno preobrazbo gospodarstva, pokritost z internetom, večjo uporabo e-uprave in odprte podatke. Uvrstitev Slovenije nad povprečje EU dvigujejo gospodarski kazalniki, kot so: podjetja z vsaj osnovno ravnjo digitalne intenzivnosti, uporaba umetne inteligence in e-računov v podjetjih, podjetja s srednje/visoko intenzivnim zelenim ukrepanjem prek IKT ter podjetja, ki izvajajo usposabljanje za IKT. K nadpovprečni uvrstitvi Slovenije prav tako prispevajo infrastrukturni kazalniki, ki merijo splošno razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav, pokritost s fiksnim zelo visoko zmogljivim omrežjem in pripravljenost na omrežje 5G. Na področju digitalnih javnih storitev položaj Slovenije izboljšujeta naslednja kazalnika: delež uporabnikov e-uprave in odprti podatki.
Zapostavljene naložbe v družbena področja digitalne preobrazbe
Po drugi strani je Slovenija manj uspešna pri kazalnikih, ki se nanašajo na osnovne in napredne digitalne spretnosti ter znanja prebivalcev in osnovno sposobnost prebivalstva pri uporabi programske opreme. Pri teh kazalnikih ostajamo v povprečju EU. Šibka točka digitalne preobrazbe Slovenije je tudi nadpovprečno visok indeks cen širokopasovnih povezav v primerjavi z ostalimi članicami EU.
Je indeks DESI ustrezen pokazatelj razvitosti digitalne družbe?
Indeks DESI meri digitalno preobrazbo podjetij, razvitost infrastrukture, digitalno usposobljenost človeškega kapitala in storitve e-uprave. Gre za kazalnike, ki ugotavljajo razvitost digitalnega trga in konkurenčnost držav v digitalnem kapitalizmu. V mreži NVO-VID opozarjamo, da bi moral DESI indeks meriti tudi kakovosti življenja v digitalnih družbah držav članic EU kot so: digitalne pravice, odprtost, dostopnost in zaupanje v digitalne tehnologije, večdeležniško sodelovanje itd.
Zahteve nevladnih organizacij za uravnoteženo digitalno preobrazbo Slovenije
Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo zagovarja uravnoteženo digitalno preobrazbi Slovenije. Zato na Vlado Republike Slovenije naslavlja naslednje zahteve za humano in družbeno sprejemljivo digitalna preobrazbo:
- Sistematično uvajanje načela soustvarjanja s ciljnimi družbenimi skupinami pri izboljševanju obstoječih in razvoju novih digitalnih javnih storitev na vseh ravneh, tako državni kot lokalni ravni.
- Izvedba javnih razpisov pristojnega ministrstva za informacijsko družbo / digitalno preobrazbo za spodbujanje pametne rabe digitalnih tehnologij, ki bodo povečali zaupanje prebivalstva, okrepili digitalno pismenost in izboljšali ozaveščenost o vplivu digitalnih tehnologij na vsakdanje življenje.
- Izvedba javnega razpisa pristojnega ministrstva za informacijsko družbo / digitalno preobrazbo za izboljšanje digitalne vključenosti ranljivih skupin in podeželja.
- Sistematično izvajanje zakonodaje na področju spletne dostopnosti na državni in lokalni ravni za skupine s posebnimi potrebami ter ravnanje po mednarodnih standardih storitev.
- Upoštevanje načela »javni denar, javna koda« pri razvoju novih digitalnih storitev javne uprave.
- Povečana uporaba odprtih formatov pri poslovanju javne uprave in odprto kodnih rešitev pri razvoju javnih digitalnih storitev.
- Celovita digitalizacija upravnih storitev na področju demokratičnega političnega sistema in uvedba sistema e-peticij v zakonodajni postopek.
- Pridružitev države Slovenije Partnerstvu za odprto vlado, kar bo prispevalo k večji preglednosti delovanja javnega sektorja.
Dodatne informacije in pojasnila
mag. Simon Delakorda, koordinator zagovorništva
Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo
E: mreza.nvo@informacijska-druzba.org M: 041 365 529
Vsebinska mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) si prizadeva za kakovostno življenje v informacijski družbi in za opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Mreža povezuje 33 društev (zvez društev), zasebnih zavodov, ustanov in socialnih podjetij. Več na https://www.informacijska-druzba.org/.
Naslovna slika: Eduardo Sánchez (Unsplash).