Evropska komisija je 2. julija 2024 v okviru programa politike evropskega digitalnega desetletja objavila drugo poročilo o napredku pri doseganje digitalnih ciljev do leta 2030. Poročilo vsebuje analizo nacionalni ukrepov za uresničevanje ciljev digitalne preobrazbe EU, ki so jih pripravile države članice v nacionalnih strateških časovnih načrtih za digitalno desetletje.
Finančna sredstva v nacionalnem načrtu glede na digitalne cilje
Slovenija namenja največji delež načrtovanih finančnih sredstev v nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje za digitalni cilj “Digitalna preobrazba gospodarstva” (377 milijonov evrov oz. 40 %). Sledita cilja “Digitalna infrastruktura” (197 milijonov evrov oz. 21 %) in “Digitalne kompetence” (193 milijonov evrov oz. 20 %).
V okviru digitalnega cilja "Digitalne kompetence" je nekaj manj kot polovica (84,3 milijona evrov oz. 46 %) načrtovanih finančnih sredstev namenjena ciljnim skupinam in ustanovam na področju vzgoje in izobraževanja. Sledita ciljni skupini odrasli (33,1 milijona evrov oz. 18 %) ter otroci in mladi (23,4 milijona evrov oz. 13 %).
Ukrepi Slovenije na področju digitalne vključenosti
Slovenija je v Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje vključila na ravni EU usklajen cilj, da bo do leta 2030 imelo 80 % prebivalstva, starega od 16 do 74 let, vsaj osnovne digitalne spretnosti. Cilj namerava doseči z usposabljanjem 30 % prebivalstva v tej starostni skupini oz. 450.000 prebivalk in prebivalcev (Nacionalni načrt, str. 21). Do leta 2030 bo Slovenija za dosego cilja izvedla 16 ciljno usmerjenih in dopolnilnih ukrepov formalnega in neformalnega izobraževanja v skupni vrednosti dobrih 190 milijonov EUR, ki bodo na letni ravni vključili 65.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije (ibid).
Nosilci ukrepov so Ministrstvo za digitalno preobrazbo (7), Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (5), Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (2), Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (1) in Ministrstvo za javno upravo (1) (Nacionalni načrt, str. 21-30).
Slovenija je v nacionalni strateški načrt vključila na ravni EU usklajene cilje na področju digitalne infrastrukture do leta 2030. Med njimi je tudi cilj, da bodo vsi končni uporabniki (vključno z gospodinjstvi) na fiksni lokaciji pokriti z gigabitnim omrežjem do omrežne priključne točke. Država bo dosegla cilj s sofinanciranjem gradnje odprtih širokopasovnih omrežij na belih lisah, za katere bo v okviru petih ukrepov Ministrstva za digitalno preobrazbo namenila 237 milijonov EUR obstoječih in načrtovanih sredstev oz. približno 20 % celotnega proračuna za cilje digitalnega desetletja (Poročilo EK, str. 33).
Brez napredka na področju digitalnih spretnosti
Kot ugotavlja Evropska komisija v analizi nacionalnih ukrepov, Slovenija še ni dosegla splošnega napredka in učinkov na področju digitalne preobrazbe. Ob tem je tudi edina med članicami EU, ki načrtuje, da bo do leta 2030 izpolnila vse digitalne cilje EU.
Opozorila Evropske komisije Sloveniji se med drugimi nanašajo na zelo omejen napredek na področju digitalnih spretnosti. Delež prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi se je v obdobju 2021-2023 zmanjšal za 3 % na 46,7 % in ostaja pod povprečjem EU (Poročilo EK, str. 22). Komisija ob tem izpostavlja, da intenzivnost in obseg ukrepov Slovenije nista skladna z visoko ambicioznostjo načrtovane dinamike doseganja cilja 80 % prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi (ibid, str. 23).
Vir: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/bookmark/07572e76-e88f-4540-9fe1-3a4ad0725b49?lang=en
Počasnejši napredek na področju digitalne infrastrukture
Evropska komisija ugotavlja, da je Slovenija na področju povezljivosti dokaj uspešna, razen na področju fiksne in mobilne povezljivosti na podeželju. Gre za dolgotrajni problem, ki je deloma strukturne narave in povezan s konfiguracijo terena v državi. Slovenija naslavlja slabše razvito digitalno infrastrukturo na podeželju z ukrepi gradnje širokopasovnih omrežij s hitrostjo vsaj 100 Mb/s na območjih belih lis, ki jih sofinancirajo javni in zasebni deležniki (Poročilo EK, str. 5).
Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS je bilo leta 2024 v Sloveniji 100.360 gospodinjstev brez širokopasovnega omrežja. Večina teh gospodinjstev se nahaja na podeželju.
Pokritost Slovenije s fiksnimi zelo visokozmogljivimi omrežji, ki zagotavljajo gigabitno povezljivost (optika in kabelska omrežja) je 78,5 %, kar je na ravni povprečja EU pri kabelskih omrežjih (78,8%) in precej nad povprečjem EU pri optiki (64 %) (Poročilo EK, str. 9). Poprečna rast v EU v zadnjih letih na področju pokritosti z optiko je precej hitrejša kot v Sloveniji.
Vir: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/bookmark/efebcf3c-c3a3-4b22-8e1a-fcd64209d41c?lang=en.
WORK IN PROGRESS / VSEBINA STRANI V DELU
Vizualizacija izvajanja in učinkov ukrepov zagotavljanja digitalne vključenosti v pristojnosti Ministrstva za digitalno preobrazbo
Vir naslovne slike: https://nio.gov.si/products/nacionalni%2Bstrateski%2Bnacrt%2Bza%2Bdigitalno%2Bdesetletje.