Na okrogli mizi o digitalnem fevdalizmu in digitalni zasvojenosti, ki je potekala 27. junija 2024 v SAŠA inkubatorju Velenje, so predstavniki nevladnih organizacij opozorili na koncentracijo moči in nadzora nad digitalnimi podatki in tehnologijami s strani peščice tehnoloških podjetij in platform. Izpostavili so tudi problem spodbujanja digitalne zasvojenosti prek ekonomije pozornosti, ki s pomočjo filtrov in algoritmov digitalnih storitev ugrablja pozornost uporabnikov digitalnih naprav s ciljem vplivati na njihove odločitve. O dogodku je za Odmeve poročala RTV SLO https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175056188.
Digitalni fevdalizem
Problematika digitalnega fevdalizma se nanaša na položaj digitalnih platform in tehnoloških gigantov, ki obvladujejo dostop do informacij in storitev ter nadzorujejo osebne podatke uporabnikov. Takšno razmerje temelji na monopolistični moči tehnoloških velikanov, njegova posledica pa je koncentracija podatkov v rokah nekaj podjetij. Slednje odpira vrsto vprašanj glede varstva podatkov in zaščite zasebnost v digitalni podatkovni ekonomiji.
Koncept digitalnega fevdalizma izhaja iz vzporednic med gospodarstvom srednjeveškega fevdalizma in poslovnimi modeli tehnoloških velikanov (Google, Amazon, Apple, Meta, Microsoft, Baidu, Alibaba,…) in njihovih digitalnih platform. Pri prvem je bila sredstvo ustvarjanja presežne vrednosti zemlja, pri slednjem so to digitalni podatki.
Osnovne značilnosti digitalnega fevdalizma naj bi bile naslednje:
- Koncentracija moči in kontrole nad digitalnimi podatki in tehnologijami s strani peščice tehnoloških podjetij in platform;
- Podatkovna asimetrija med lastništvom in uporabo podatkov, ki izhaja iz slabe preglednosti delovanja tehnoloških podjetij in platform;
- Razlike med tehnološkimi elitam in uporabniki, zaradi neenakega dostopa do podatkovnih virov;
- Algoritmi digitalnih platform, ki so v lasti ene osebe ali zelo malo oseb, nadomeščajo trg ponudbe in povpraševanja v realnem gospodarstvu;
- Tehnoloških velikani in njihove digitalne platforme ustvarjajo dobičke na podlagi brezplačnega dela njihovih uporabnikov;
- Ukazni kapital, ki usmerja naše vzorce potrošnje in obnašanja na digitalnih platformah (npr. ekonomija pozornosti).
Tehnofevdalizem je nov sistem, v katerem tehnolastniki pridobivajo novo moč, s katero prisilijo ostale, da delajo stvari v njihovem imenu. Ta nova moč izhaja iz vlaganja v novo obliko kapitala (t.i ukazni kapital), ki jim omogoča kopičenje nove vrste vrednosti (t.i ukazna vrednost), kar jim daje možnost, da iz vazalnih kapitalistov, prekariata in vseh, ki uporabljajo njihove platforme, proizvajajo še več ukaznega kapitala in posledično presežno vrednost. Prihodki Google, Amazon, Apple, Meta in Microsoft so leta 2022 znašali 1.519 milijard dolarjev prihodkov. Za primerjavo: proračun države Slovenije v letu 2022 je bil slabih 15 milijard dolarjev (preračunano iz €).
Po drugi strani pa kritike koncepta digitalnega fevdalizma opozarjajo na njegovo nekonsistentnost, ker se poslovni modeli tehnoloških velikanov razlikujejo od ekonomije srednjeveškega fevdalizma v naslednjih točkah:
- prostovoljna participacija uporabnikov digitalnih platform in njihova raznolikost;
- možnost tožb uporabnikov proti tehnoloških velikanov;
- koristi uporabnikov digitalnih platform kot so povezanost, udobje, dostop do storitev, zaslužek iz naslova vidnosti in povezanosti z občinstvi;
- inovacije in tekmovalnost med digitalnimi platformami, ki spodbuja razvoj in prilagajanje uporabnikom;
- dostop do informacij, znanja, priložnosti, orodij in omrežij;
- globalna povezljivost;
- upravljanje in regulacija s strani vlad in mednarodnih organizacij (protimonopolna zakonodaja, digitalni davki, zaščita zasebnosti).
Digitalna zasvojenost
Eden izmed posledic digitalnega fevdalizma je lahko digitalna zasvojenost. Gre za pojav, ko je posameznik odvisen od uporabe digitalnih tehnologij. Kaže se kot prekomerna in zdravju ter družbenim odnosom škodljiva uporaba pametnih telefonov, tablic ali računalnikov. Obstaja več oblik digitalnih zasvojenosti kot so npr. zasvojenost z družbenimi omrežji, spletnimi igrami na srečo, s »kiberseksom« ali z videoigrami.
Digitalno zasvojenost lahko spodbuja ekonomija pozornosti, v kateri se pozornost uporabnikov obravnava kot dragocen vir, ki prinaša prihodke od oglaševanja in vpliva na procese odločanja. Družbena omrežja so oblikovana tako, da priklenejo našo pozornost s filtri in algoritmi, ki nam prikazujejo všečne vsebine, hkrati pa se v ozadju dogaja profiliranje uporabnikov na podlagi podatkov. To je posebej velik problem pri mladih. Pomembno vlogo zaslonov v življenju mladih potrjujejo tudi podatki raziskave »Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju«, po kateri je dobra četrtina (26,3 %) mladostnikov, starih 11-17 let, je skoraj ves čas (čez dan) oz. je stalno v online stiku s svojimi dobrimi prijatelji.
Izbrani rezultati Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah kažejo, da internet prekomerno uporablja v prostem času najmanj vsak tretji 15- do 19-letnik, vsak četrti 20-do 24-letnik, vsak sedmi 25- do 29-letnik in vsak deseti 30- do 34-letnik.
Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki naj bo v prostem času mladih v starosti od 13 do 18 let omejena v povprečju na največ dve uri na dan.
Naslavljanje problematike digitalne zasvojenosti
Kandidatka za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem nagovoru pred drugo izvolitvijo v navezavi na predhodne pobude poslancev Evropskega parlamenta v povezavi s problematiko digitalne zasvojenosti dejala, da bo predlagala “pravico do odklopa” od digitalnih tehnologij s ciljem izboljšati duševno zdravje evropskih državljanov.
Omenjene pobude Evropskega parlamenta se nanašajo sprejem zakonodaje, ki bo naslovila zasvojljivo oblikovanje digitalnih platform in storitev ter pravico do nemotenja.
Organizatorji in sodelujoči na okrogli mizi
V razpravi so sodelovali dr. Stanko Blatnik (IPAK Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij), Peter Tomaž Dobrila (Društvo KID KIBLA), Kristjan Tkalec (Društvo RAMPA Lab) in mag. Simon Delakorda (Inštitut za elektronsko participacijo).
Dogodek je organiziral IPAK Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij v sodelovanju z Mrežo nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo in Digitalnim središčem nevladnih organizacij Slovenije.
Foto utrinki z dogodka (Sabina Janičijević)
Zapisal mag. Simon Delakorda, direktor Inštituta za elektronsko participacijo.