Direktor Inštituta za elektronsko participacijo mag. Simon Delakorda se je na povabilo Fakultete za upravo udeležil razprave na okrogli mizi “Digitalizacija”, ki je potekala 28. septembra v Portorožu. Na okrogli mizi, ki je bila organizirana v okviru 30. Dnevov slovenske uprave, so sodelovali še Kristina Valenčič (Ministrstvo digitalno preobrazbo), doc. dr. Bruna Žuber (Pravna fakulteta UL), Igor Zorko (Gospodarska zbornica Slovenije) in izr. prof. dr. Mitja Dečman (Fakulteta za upravo UL). Okroglo mizo je vodila doc. dr. Tina Jukić (Fakulteta za upravo UL).
Simon Delakorda je v razpravi predstavil situacijo na področju digitalne preobrazbe nevladnega sektorja, podal pogled na povezanost zelenega in digitalnega prehoda Slovenije ter poudaril pomen “pravične digitalne preobrazbe”. Celoten prispevek, ki je bil na okrogli mizi predstavljen v skrajšani obliki, je objavljen v nadaljevanju.
Digitalna preobrazba nevladnega sektorja: kakšna je situacija in kje priložnosti za izboljšave?
NVO sektor sestavlja 27.470 NVO, od tega 23.322 društev, 3.893 (zasebnih) zavodov in 255 ustanov, ki zaposlujejo nekaj več kot 12.000 ljudi in povezujejo večino izmed 226.000 prostovoljcev.
Pri digitalni preobrazbi je NVO sektor prepuščen samemu sebi, je zapostavljen sektor. Zato se nevladne organizacije pri svojem delu pogosto naslanjajo na t.i. donacijske sheme tehnoloških multinacionalk in korporaciji pri dostopu do cenovno ugodnih licenc za zaprtokodno programsko opremo. Za nevladne organizacije to pomeni problem avtonomije delovanja z vidika priklenitve na ponudnika, korporacije pa to prodajajo kot družbeno odgovornost.
Tudi zaradi tega smo v Mreži NVO-VID sprožili pobudo za vzpostavitev Digitalnega središča NVO, ki bo delovalo kot podporno okolje za avtonomno digitalno preobrazbo nevladnega sektorja. Sodelovali smo tudi pri pripravi vizije evropske civilne družbe za bolj demokratično, socialno in okoljsko pravično Evropsko unijo, ki sedaj izpostavlja tudi digitalno preobrazbo nevladnega sektorja.
Do danes je bila edina investicija države iz naslova javnih sredstev za digitalno preobrazbo nevladnega sektorja s strani MJU v višini 4,5 milijona evrov (JR za digitalno vključenost NVO in njihovih uporabnikov). Na Inštitutu za elektronsko participacijo v okviru tega razpisa sodelujemo pri projektu Na-prostem.si, ki naslavlja digitalno vključenost nevladnih organizacij z poenostavitvijo dostopa do odprtokodne in prosto dostopne programske opreme ter izvaja usposabljanja zanje. Gre za drugačen koncept digitalne preobrazbe kot ga vidimo pri drugih sektorjih, ker izhaja iz načel digitalne suverenosti in tehnološke nevtralnosti. Cilj takšne digitalne preobrazbe je odprta organizacija, ki deluje neodvisno v razmerju do podatkovnega kapitalizma.
Takšna situacija je tudi posledica neizvajanja Zakona o nevladnih organizacijah in Zakona o digitalni vključenosti. Prvi nalaga obveznost Ministrstvu za digitalno preobrazbo, da zagotovi javni razpis za podporno okolje, namenjenim spodbujanju razvoja nevladnih organizacij. Drugi pa podelite subvencij za dejavnosti mrežne podpore v korist nevladnih organizacij na področju uporabe in razvoja digitalnih tehnologij in digitalnih kompetenc.
Zaenkrat ne kaže, da se bo sporna praksa neizvajanje zakonodaje prekinila, kar razvidno tudi iz Nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje. Osnutek načrta je za doseganje digitalnih ciljev v povezavi izobraževalnim in raziskovalnim sektorjem namenil 193,5 milijonov evrov, v povezavi z gospodarstvom pa 109 milijonov evrov. Digitalna preobrazba nevladnega sektorja v osnutek načrta ni bila vključena.
Kako vidite povezanost zelenega in digitalnega prehoda Slovenije?
Z vidika Inštituta za elektronsko participacijo ocenjujem, da je ta povezanost zelo slaba. Po eni strani gre za sistemski problem skladnega strateškega načrtovanja javnih politik, ki je del indeksa izvršne zmogljivosti države. Slovenija se po tem indeksu nahaja pod povprečjem EU. Po drugi strani gre za precejšno neambicioznost in pomanjkanje vizije, kako nasloviti zeleni in digitalni prehod. To potrjuje nabor ukrepov, ki je predviden v osnutku z Nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje.
Če naštejem nekaj ključnih vsebin, ki manjkajo:
– trajnostne in energetsko učinkovite digitalne storitve in sistemi umetne inteligence;
– naslavljanje verig emisij v IKT sektorju;
– minimiziranje podatkovnega skladiščenja in zmanjševanje ogljičnega odtisa digitalnega gospodarstva;
– energetska samooskrba, ki bo podpirala digitalizacijo;
– ukrepi za dosego ciljev Evropskega zelenega dogovora kot so preprečevanje načrtnega zastaranja digitalnih izdelkov in storitev, povečanje združljivosti izdelkov in storitev, zagotavljanje pravice do obnavljanja in servisiranja izdelkov ter spodbujanje ponovne uporabe in zagotavljanje recikliranja digitalnih naprav;
– spodbujanje uporabe odprtokodnih računalniških programov, ki delujejo na starejših računalnikih. Posledično se zmanjšuje potreba po kupovanju novih računalnikov.
Te vsebine smo tudi poslali kot pripombe na osnutek nacionalnega načrta.
Kaj pomeni “pravična digitalna preobrazba” in kako to pravičnost ocenjujete v slovenskem okolju?
Inštitut za elektronsko participacijo je poleg tega, da ima status nevladne organizacije na področju razvoja informacijske družbe, tudi član Mreže NVO-VID. Mreža je sodelovala v Konvenciji civilne družbe o prihodnosti Evrope, ki je pripravila vizijo evropske civilne družbe za bolj demokratično, socialno in okoljsko pravično Evropsko unijo.
Naš prispevek za pravično digitalno preobrazbo se kaže v vključenih vsebinah v viziji evropske civilne družbe, ki se nanašajo na digitalno suverenost, tehnološko nevtralnost in načelo “javna sredstva, javna koda”.
Poglejmo, kako je s pravično digitalno preobrazbo v Sloveniji:
Ali je pravično to, da se z javnimi sredstvi nesorazmerno podpira usposabljanje za dvig digitalnih kompetenc prebivalstva za uporabo Google maps, ne pa tudi Open Street Map ali pa za Microsoft 365 in ne Libre Office ali pa za ZOOM ali MS Teams namesto za video konferenčni sistem Jitsi Meet?
Ali je pravično, da Gospodarska zbornica podeli nagrado Ministrstvu za digitalno preobrazbo za projekt eOsebne izkaznice, ki diskriminira uporabnike Linux operacijskih sistemov in odprtokodnih pametnih telefonov, ker ne deluje na teh tehnologijah?
Ali je pravično, da imamo situacijo neuravnotežene digitalne preobrazbe, ko država podpora ene sektorje drugih pa ne? Po kakšni vrednotnem sistemu je digitalna preobrazba sektorja, ki povezuje 200.000 prostovoljcev, manj pomembna od digitalizacije gospodarstva?
Ali je pravično, da se omejuje javno razpravo o Strategiji Digitalna Slovenija 2030 na 14 dni, o Strateškem načrtu za digitalno desetletje na video konferenčno predstavitev (po opozoril INePA pa na 14 dni), Akcijski načrt digitalnih javnih storitev pa se sprejme brez javne razprave?
Hvala za vašo pozornost!