Na podlagi Smernic državam članicam za pripravo nacionalnih strateških časovnih načrtov za digitalno desetletje in Sklepa (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 je Inštitut za elektronsko participacijo na Ministrstvo za digitalno preobrazbo naslovil vprašanja glede sodelovanja civilne družbe v posvetovanju o osnutku Nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje.
Vprašanja se nanašajo na proces posvetovanja z zasebnimi in javnimi deležniki (civilno družbo) tekom priprave Nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje in vključevanje njihovih prispevkov v časovni načrt:
- Na kakšen način bo Ministrstvo za digitalno preobrazbo izvedlo proces posvetovanja z zasebnimi in javnimi deležniki (civilno družbo) tekom priprave Nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje?
- Na kakšen način in v kakšnem časovnem okviru lahko zasebni in javni deležniki (civilna družba) posredujejo prispevke k osnutku Nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje?
- Na kakšen način bo Ministrstvo za digitalno preobrazbo vključilo prispevke zasebnih in javnih deležnikov (civilne družbe) v časovni načrt?
- Zakaj deležniki civilne družbe (nevladne organizacije) niso bili vključeni v pripravo osnutka Nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje?
Utemeljitev vprašanj
Evropska komisija v Smernicah državam članicam za pripravo nacionalnih strateških časovnih načrtov za digitalno desetletje podaja predlog skupne strukture za nacionalne časovne načrte in zlasti skupne elemente, ki bi jih morali vključevati vsi nacionalni časovni načrti. Smernice v Delu II: Področje uporabe, splošna načela in vsebina nacionalnih časovnih načrtov (sklop 2.6. Vključenost deležnikov) določajo naslednje: “Nacionalne časovne načrte bi bilo treba pripraviti in prilagoditi po posvetovanju z zasebnimi in javnimi deležniki iz držav članic. To bi moralo vključevati zlasti posvetovanja s predstavniki iz malih in srednjih podjetij, socialnimi partnerji in civilno družbo ter lokalnimi in regionalnimi predstavniki. Ta vrsta posvetovanja je ključno orodje za usklajevanje ustreznih politik na ravni držav članic in nato na ravni EU. Poročanje o vključenosti deležnikov bi moralo vključevati povzetek posvetovalnih dejavnosti, prispevkov in načina vključitve teh prispevkov v časovne načrte.”
Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 določa v 9. členu naslednje: “Države članice se pri sprejemanju nacionalnih časovnih načrtov in njihovih prilagoditev pravočasno in v skladu z nacionalnim pravom posvetujejo z zasebnimi in javnimi deležniki, vključno s predstavniki MSP, socialnimi partnerji in civilno družbo ter predstavniki lokalnih in regionalnih organov.”
V povezavi s četrtim vprašanjem in z 9. členom Sklepa (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje, ki se nanaša na izvedbo posvetovanj v skladu z nacionalnim pravom, napotujemo Ministrstvo za digitalno preobrazbo na 2. odstavek 23. člena Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki obvezuje ministrstva na področjih, za katera so pristojna, da »pripravljajo in izvajajo ukrepe za sodelovanje države z nevladnimi organizacijami pri oblikovanju politik in predpisov na svojih področjih«.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je 31. avgusta objavilo vabilo zainteresirani javnosti na predstavitev osnutka Nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje. Iz vsebine vabila ni razvidno ali gre za začetek procesa posvetovanja z zasebnimi in javnimi deležniki o osnutku Nacionalnega strateškega časovnega načrta. Prav tako Ministrstvo za digitalno preobrazbo ni podalo informacije, na kakšen način lahko zasebni in javni deležniki posredujejo vsebinske prispevke k osnutku Nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje in kako bodo prispevki vključeni v časovni načrt.
mag. Simon Delakorda, direktor
Inštitut za elektronsko participacijo
Dopis je del zagovorniških aktivnosti projekta »Co-creating digital policies in Slovenia (CODIS)«, ki ga v letu 2023 izvaja Inštitut za elektronsko participacijo (INePA). Projekt financira European Citizen Action Service (ECAS) v okviru Projekta EURECA 2023, ki ga sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali ECAS. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti ECAS.«